Še pred nekaj desetletji je bil poskus, da bi kivi dobili na evropskih trgih, obsojen na neuspeh – tu ga enostavno ni bilo. Ta sadež sicer izvira iz Kitajske. Takega, kot ga poznamo danes so začeli gojiti v 30-ih letih prejšnjega stoletja v velikih nasadih na Novi Zelandiji. Beseda kivi pa je še mlajša. V 50-ih letih ga je iznajdljiv trgovec poimenoval po novozelandskem ptiču in tako pripomogel k zmagoslavnemu pohodu kivija, ki ga je bilo v 60-ih letih možno dobiti že po celem svetu.
Biološke značilnosti
Kiviji so sadeži rastline, ki sodi v družino plezalk. Sadeži se tesno skupaj držijo na pecljih. Nekatere rastline lahko v dobrih letih rodijo do 70 kg kivijev. Sadež ima rjastorjavo, dlakasto lupino ter zeleno ali zlatorumeno meso, ki obdaja črna semena, ki jih lahko jemo. Pri nas je najpogostejša sorta »Hayward«, v zadnjem času pa so vse pomembnejše tudi sorte zlatega kivija, ki ima meso zlatorumene barve.
Za telo in zdravje
Kivi je sadež z ogromno vitamini: en sam kivi pokrije dnevno potrebo po vitaminu C, zlati kiviji pa imajo še več vitaminov.
V naši drevesnici dobite sorte Hayward, Tumori, Jenny (samooplodni)